Po vrvi do svetlobe

“Knjiga Po vrvi do svetlobe je knjiga o hribih, plezanju in življenju ter vsemu, kar se zgodi vmes.

Ne spomnim se točno, kdaj sem začutila Alenkino navdušenost nad hribi. Očaranost. Spomnim se poletnega večera pred Staničevo kočo in opazovanje sončnega zahoda. Jalovec. Tišina. In občutek zadovoljstva. In potovanja po grebenu Ponc vse do Mangarta. Tako lahkotno, svobodno.

Nekega sobotnega večera pa obnemim ob sporočilu: "Padla sem, voziva se domov." Postane me strah. Že nekaj dni nazaj se mi je zdelo, da bodo tile Dolomiti preveč.

Ko jo srečam, ostanem brez besed. Zdi se, kot da je izginila brezskrbnost v njenih očeh. Zdaj vidim samo žalost.

Potreben bo čas.

Življenje bo morala postaviti na novo. Stari temelji so se podrli. Mogoče nikoli zares niso bili dobro postavljeni. Čas pa je prinesel tudi radost. Do življenja, dihanja in kasneje tudi do pisanja. Kot da bi skozi pisanje poskušala zaceliti svoje rane, ki so nastale leta pred usodno soboto.

Nastala je knjiga. Zapis. Dnevnik. Mogoče za koga tudi priročnik. Kako ne živeti in kaj je vredno. Zame pa je to zgodba o ponovnem začetku in izkušnji, ki ji je dala priložnost, da nadaljuje tisto, kar je ob rojstvu začela. Živeti.”

– Petra Klinar Stražar